Protokol RS in Ministrstvo za kulturo RS, Cankarjev dom
»Živeti umetnost – presegati čas«
Režija in scenografija: mag. Matej Filipčič
Izbor glasbe: Lojze Lebič
Nastopajoči:
Silva Čušin
Maja Moll
Igor Velše
Simfonični orkester RTV Slovenija, dirigent En Shao
Slovenski tolkalni projekt – StoP
Program Prešernove proslave je s pomočjo video kolažev in glasbenega programa v ospredje postavil nagrajence in njihova dela, koncept podelitve pa je bil zasnovan na scenografski postavitvi podelitve. Ta poudarja centralno postavljen vrtljivi oder s sredinsko postavljeno uro v podobi priprtega ogledala, v katerem vsakdo uzre svojo podobo in tako istočasno zrcali obraz današnje družbe. Skozi ogledalo prehajajo razpršene silnice, ki simbolno poudarjajo vezi med avditorijem in podobami nagrajencev na video zaslonu, ki s svojimi vrhunskimi stvaritvami prehajajo okvir prostora in časa tukaj ter zdaj in se zapisujejo v eter narodove kulturne identite.
Prešernove nagrade in nagrade Prešernovega sklada so najvišja priznanja Republike Slovenije za dosežke na področju umetnosti v Republiki Sloveniji. Prešernovo nagrado prejmejo ustvarjalci, ki so z vrhunskimi umetniškimi dosežki ali življenjskim opusom trajno obogatili slovensko kulturno zakladnico; posameznik jo praviloma lahko prejme le enkrat. Nagrado Prešernovega sklada prejmejo ustvarjalci za pomembne umetniške dosežke, ki so bili javnosti predstavljeni v zadnjih dveh letih pred podelitvijo in pomenijo obogatitev slovenske kulturne zakladnice.
Nagrade se podelijo na osrednji proslavi ob slovenskem kulturnem prazniku. Podeljevanje nagrad vrednoti vrhunsko ustvarjalnost, postavlja merila zanjo in jo spodbuja. Zakon določa podelitev največ dveh Prešernovih nagrad in največ šest nagrad Prešernovega sklada. Statut določa, da Prešernove nagrade in nagrade Prešernovega sklada podeljuje upravni odbor na osrednji proslavi v čast slovenskega kulturnega praznika.
Začetek podeljevanja nagrad sega v leto 1946, ko je bila izdana odredba tedanjega Ministrstva za prosveto o podeljevanju nagrad za umetnost in znanost, že leto prej pa je bil 8. februar razglašen za kulturni praznik. Omenjeni odločitvi sta potrdili zavest, da smo se kot narod oblikovali predvsem s kulturno in za znanstveno ustvarjalnostjo
