igrata:
Jožica Avbelj
Mirjam Tola
režija in scenografija: Matej Filipčič
dramaturgija in tekst: Jana Pavlič
kostumografija: Alan Hranitelj
oblikovanje svetlobe: Andrej Koležnik
oblikovanje zvoka: Jure Vlahovič
glasbena produkcija: Rudolf Gas
svetovanje za gib: Tanja Zgonc
lektoriranje: Maja Cerar
inspicienca: Darko Muc
koordinacija scene: Igor Remeta
oblikovanje promocijskega gradiva: Rok Marinšek
foto: Peter Uhan
produkcija OSUM in MGL
februar 2008
projekt je bil realiziran s pomočjo Minsitrstva za kulturo RS
"Stopimo navzdol, da pridemo naposled v oddelek, v katerem je zaprta kraljica. Tu je pod popolnoma raven, nizek in obokan, strop pa je podoben stekleni kupoli, s kakršno pokrivajo ure. Kraljica nikakor ne more zapustiti te svoje celice. Sicer pa je kraljevsko stanovanje raztezljivo in se poljubno širi.
Tisoči oboževalcev jo ljubkujejo in ližejo brez nehanja, a ne brez koristi. Varnostniki se morajo pošteno truditi, da ne bi najbolj goreči vzeli s sabo koščka božanske kože in tako nasitili svojo ljubezen ali lakoto. Zaradi tega so stare kraljice vse pokrite s slavnimi brazgotinami in se zdijo, kakor bi bile vse zakrpane. Brž ko jame kraljičina privlačnost popuščati, ji verjetno po odredbi impresarijev ali podrepnikov popolnoma odtegnejo hrano. Tako pogine od gladu. To je neke vrste pasivni, praktično učinkoviti umor. Kraljičine ostanke požro s slastjo, ker je zelo mastna, in postavijo na njeno mesto eno od nadomestnih. Kraljica je nemara največjega usmiljenja vredna žrtev sistema, v katerem so vsi samo žrtve neznanemu idolu."
M. Maeterlinck: Življenje termitov
Premislek o identiteti
Tosca je nadaljevanje projekta La La La … in njegova variacija, kjer se ustvarjalci lotevajo teme, ki ji lahko rečemo iskanje večno ženskega. Junakinja te monodramske izpovedi je Tosca, tako se ob samopremisleku, ki je zadržan, fragmentiran, sklicuje in priklicuje tudi ves tiso, kar poznamo iz operne in dramske tradicije, čeprav zabrisano, palimpsestno. To obče in hkrati zmuzljivo mesto je priložnost za premislek in asociacije ob »spoznanju same sebe, distanci, treznosti z najglobljo prizadetostjo«, in besedilo je razpršeno, samouvrtano, okruški pa se sukajo okoli dramske osebe, operne pevke in dive, ki išče in osmišljuje svoj prej in zdaj, drsi med časi in gradi svojo istovetnost na podlagi operne vloge, pa tudi privzete moči in manipulacije, zavesti o lastni fatalnosti, ki jo vsaka gledališka, operna prezenca in načini predstavljanja prenesejo. Režija je monodramo postavila statično, včasih tudi kot niz zaustavljanja monoloških fragmentov, ki so vizualni učinkoviti in delujejo zamrznjeno, kot slike, vse je postavljeno na vrtljiv oder, ki je večpomenski, od asociacij na garderobo z obveznim ogledalom do abstraktnega interierja, odrske akcije delujejo pridušene, pa tudi podvajanje, na koncu se junakinja podvoji oziroma spoji s svojim likom, Tosco, in takrat sopranistka Mirjam Tola s svojo izdelano in markantno pojavo v uprozoritvi tudi zapoje.
Matej Bogataj, Delo
gostovanja:
- LA COMEDIE DE REIMS, Centre dramatique national, Reims, Francija, 2008
- THEATRE SILVIA MONFORTE, Paris, Francija, 2009
- NAPOLI TEATRO FESTIVAL, Neapelj, Italija, 2009
- "Un posto al sole", RAI 3, Italija, 2009
http://www.journal-laterrasse.fr/focus_desc.php?men=5&code=reims_162&numero=162
http://www.theatre-contemporain.net/spectacles/ToscaLalala/
http://www.mgl.si/p07tosca.html
http://www.dnevnik.si/novice/svet/299819
http://www.rtvslo.si/kultura/oder/odrska-diva-o-krutosti-in-lepoti/154197
http://www.dnevnik.si/novice/kultura/305653
http://www.journal-laterrasse.fr/pdf/focus_reims_162.pdf
http://operadereims.com/index_fichiers_2011/dossier_images_2011/ldr/19LDR.pdf
http://www.ville-reims.fr/fileadmin/documents/VRI/VRI251.pdf
http://www.reims-champagne-actu.com/dotclear/index.php?2008/10/24/795-reims-scenes-d-europe
