režija in scenografija: Tomaž Štrucl
glasba: Brane Zorman, K Sound XXX
kostumografija: Nika Zupanc
kreacija in interpretacija:
Matej Filipčič
Špela Kasal
Sebastjan Starič
produkcija: Gledališče Glej, 1997
Tomaž Štrucl v svoje predstave vpleta ikonografije sodobnega sveta in sociusa. V njegovih delih lahko prepoznamo principe sodobnih medijev, reklam, rock koncertov, soap oper... Štruclova gledališka poetika je kot seizmograf, ki beleži in opisuje življenje mlade generacije.
Jezus F. se ukvarja s problematiko mamil, s temo torej, ki je bolj navzoča, kot bi si mnogi hoteli priznati. To "belo pravljico" je avtor postavil na socialni rob v javna stranišča ter dogajanje ogrnil s svetopisemsko zgodbo o zapeljevanju. Koliko angelov gre na konico igle, je poetično vprašanje, ki ga zastavlja predstava. V svet brezupnega dolgčasa vstopi zapeljivec, angel in hudič, ki vse obljubi in vse vzame. Zapletene teme o odvisnosti se Štrucl loteva slikovito in kot nekaj, kar prepoznavamo kot resnično nekje okoli nas.
Mešanje nebeško lepega in okrutno prozaičnega, odvisno pač od stanja zavesti ..."
gostovanja:
THEATRICAL REMINISCENCES - Krakow, Poljska, 1997
FIAT - Podgorica, Črna gora, 1997
EXODOS - Ljubljana, Slovenija, 1997
POLETNI FESTIVAL - Ptuj, Slovenija, 1997
BEOGRADSKO LETO - Beograd, Srbija, 1997
14. FESTIVAL DU THEATRE EUROPEEN - Grenoble, Francija, 1997
SARAJEVSKA ZIMA - Sarajevo, BiH, 1997
MOT - Skopje, Makedonija, 1997
